Matija Ošlak in Nedelko Cocej sta se konec februarja udeležila festivala digitalnih umetnosti v Berlinu in s festivala pripravila zanimivo reportažo. Osrednja tema letošnjega festivala se je vrtela okoli konspiracije.

Festival je odpiral mnoga vprašanja

Festival se je ukvarjal z različnimi pojavi konspiracije – »kdo konspirira s kom« in »kdo konspirira proti komu«. Dejstvo je, da se čedalje bolj gibamo v svetovih tako realnih kot digitalnih, katerih nameni so večinoma zakrinkani in nejasni. Ali nam tisti, ki nam zagotavljajo korist in varnost, dejansko to tudi nudijo? Kaj so njihovi dejanski nameni? Zakaj nas zasipavajo z vsebinami, ki naj nam bi bile v korist? Ali tehnologija, ki nam jo nudijo res koristi nam? Kaj hočejo od nas? Kako se strahovi pred konspiracijami in odvračanje le-teh odražajo v družbi? Morda s »protikonspiracijami«?

Ponovno rojstvo umetnosti

Takšna in druga vprašanja si postavlja umetnost v obliki konceptov, filmov in inštalacij na letošnji Transmediali. Po oznanitvi smrti klasične umetnosti se je le-ta kot feniks iz pepela ponovno rodila in dosegla novo stanje obstoja. Njena funkcija ni več zgolj funkcija razkazovanja. Postala je nova institucija, ki nadzoruje tiste, ki mislijo, da lahko nadzorujejo in vodijo nas. Umetnost nikakor ni mrtva – je bolj živa kot kdajkoli prej!