V različnih debatah, na različnih koncih, v mnogih situacijah in gotovo vsaj v zadnjih petnajstih letih sem se srečal z mislijo o tem, kako veliko vemo in kako slabo znamo svoje znanje uveljavljati. Doma ni cenjeno, vsak tujec je več vreden od tega kar govorimo, predstavljamo, uveljavljamo, vemo, študiramo sami, za nastope v tujini pa nimamo niti samozavesti niti ne v naprej danih možnosti, saj prihajamo iz segmenta “very small countries”. Prepričan sem, da nam ravno naša majhnost – za razliko od velikih – daje znanje in izkušnje, da obvladamo celostno sliko in tudi zato znamo bolje kot mnogi drugi upravljati tržne znamke. Pa smo “zaciklani” sami vase, v lokalno slovensko sceno na eni strani, na drugi strani pa nas tepe kronično in v gene zapisano pomanjkanje samozavesti …

Ampak: neštetokrat sem bil na srečanjih v “mreži” v situacijah, ko sem poslušal različne aktualne marketinške predstavitve, študije primerov, metodološke novosti, nova dognanja …, da sem se vprašal, pa kaj ti ljudje razlagajo, to so stvari, ki jih pri nas počnemo in so že del našega vsakdana, del našega početja pri soupravljanju naših tržnih znamk. Spomnim se, kako so kolegi tujci razlagali o modelu, ki meri moč znamk s pomočjo zaznavanja … pa sem bil tiho, čeprav smo domala identičen model razvili pri nas in ga uporabljamo že desetletje. Spomnim se, kako nesamozavestno je Mojca predstavila koncept Elektroluxove pralnice na Rock Otočcu na mrežnem srečanju in kakšen aplavz je požela, saj je bila ideja in rešitev tako blazno aktualna, da je bila cela stvar izbrana za “rešitev leta” v naši verigi. Celo vstopila je med trendseterske principe v eni od najbolj pomembih študij trendov v svetu. Spomnim se tudi klepeta z Lesliejem de Chernatonijem nekega dne, ko sva delala program študija za modul na Brand Business Schoolu in njegovega navdušenja nad aktualnostjo znanja in vedenja o brendingu ter povezanosti jedra znamke z njenim zaznavanjem v konkurenčnem okolju. Ampak stric Ivan (Cankarjev) zmeraj sporoči, nekje v osebi onega drugega jaza, “ne se ven metat miško, kaj pa ti veš …”.

Ampak: včerajšnje sporočilo vseeno govori o tem, da vemo in znamo. Zgodba je v gobem naslednja: enkrat pomladi/poleti 2009 je na BBS poslal Leslie vabilo, da pošljemo kakšen prispevek na konferenco, ki jo organizira Università della Svizzera italiana Lugano, Switzerland. Glede na to, da gre za srečanje, ki v svetu “nekaj pomeni”, smo prosili Uršo, ki je bila ravno v zaključevanju fenomenalnega diplomskega dela, v katerem je s svojim mentorjem profesorjem Klementom Podnarjem, razvila model, ki meri identifikacijo potrošnika s tržno znamko. Razvila je model, s katerim je dokazala, da so ključni opredelitelji identifikacije potrošnika s tržno znamko povezani z vrednotami in osebnostjo tržne znamke. Izjemno aktualna tematika, ki je v teoriji brendinga relativno slabo raziskana in proučena, se pa povezuje z razmišljanji, ki govorijo o ključih za uspešno znamko: Jedro uspešne znamke določajo njene jasno izražene vrednote in osebnost, ki določajo njeno tržno pozicijo. S tem se zadnjih kar nekaj let ukvarjamo tudi mi, ko pri določanju strategij tržnih znamk v izhodišče postavljamo ravno zaznano osebnost in zaznane vrednote konkurenčnih in upravljane znamke. Uršin model dokazuje, da smo razmišljali prav in da je naša osredotočenost na ta dva kljulna elementa brendinga prava.

Skratka, brez kakršnih koli pričakovanj je Urša poslala članek v izborni postopek. Med 168 na konferenco poslanimi prispevki je bilo izbranih 24 takšnih, ki dajejo nov, pomemben prispevek k razvoju marketinške stroke. Uršin model identifikacije s tržno znamko je med izbranimi! Izjemen uspeh, izjemne čestitke! Med 18. in 20. aprilom se bo udeležila konference v Luganu in vodilnim “mačkom” svetovne marketinške stroke predstavila bistvo novega modela!

P.S. Baje je srečanje precej “Hi-end” zadeva! Kaj bo dogajalo se bo dalo spremljati tukaj: