Pri razumevanju uspešnosti kampanj lahko igra veliko vlogo komunikacija z uporabnikom. Genijalne kampanje okoli slabih izdelkov so žal le dobre prijave na oglaševalske festivale. Če je proizvajalec našel ali s pomočjo agencije ustvaril komunikacijski kanal za dialog z uporabnikom, lahko preko tega kanala v obliki anket ali osebne komunikacije učinkovito potrdi koristnost izdelka, identificira pomanjkljivosti in popravke vključi v produkcijski cikel. Sledeče kampanje so lahko dosti bolj uspešne, če je sporočilo (pa naj bo realno ali emocionalno) tesno povezano s potrebami in stališči potrošnika.
Takšno ravnanje je dokaj samoumevno. Vendar se mi zdi, da podjetja ta korak v izboljševanju izdelka pogosto izpustijo ali opravijo neučinkovito. Mnenje o kvaliteti storitve zaradi neuspešnega dialoga z uporabnikom poskusijo nabrati iz generičnega vzorca, ki pa le demografično ustreza profilu njihovega potrošnika. Možne so tudi napačne odločitve zaradi želje po povečanju prodaje s širjenjem ciljne publike, ko namesto komunikacije s svojim trenutnim uporabnikom, podjetja z izdelkom poskušajo ugajati nepreizkušenemu segmentu, hkrati pa zapravijo velik del originalne ciljne publike.
Strinjam se tako s kritiko klasičnega odlaševanja, kot dejstvom, da izumrlo ravno ne bo. Je pa že od zastonjskih telefonskih številk, do URLjev v vogalih plakatov naprej jasno, da tradicionalni enosmerni medij vse bolj in bolj postaja vaba v okolje ki omogoča dolgotrajnejši dialog in merljive rezultate. Drugod so se že popularizirale QR kode, ki uporabnika peljejo na specifičen spletni naslov, in lahko nosijo v sebi ne le informacijo o kampanji, ampak tudi o okvirni lokaciji in mediju oglasa, ki je uporabnika pripeljal v stik s oglaševalcem.
Marketing se seveda najbolj obrestuje oglaševalcu, ta pa izbira agencije po lastnem prepričanju o učinkovitosti. Tako je po mojem mnenju res najbolj pomembno, da se vloge trajnega dialoga s potrošnikom zaveda tudi proizvajalec, agencije pa morajo biti spretne pri iskanju ali odpiranju kanalov, ki takšen dialog omogočajo in spodbujajo.
Pri razumevanju uspešnosti kampanj lahko igra veliko vlogo komunikacija z uporabnikom. Genijalne kampanje okoli slabih izdelkov so žal le dobre prijave na oglaševalske festivale. Če je proizvajalec našel ali s pomočjo agencije ustvaril komunikacijski kanal za dialog z uporabnikom, lahko preko tega kanala v obliki anket ali osebne komunikacije učinkovito potrdi koristnost izdelka, identificira pomanjkljivosti in popravke vključi v produkcijski cikel. Sledeče kampanje so lahko dosti bolj uspešne, če je sporočilo (pa naj bo realno ali emocionalno) tesno povezano s potrebami in stališči potrošnika.
Takšno ravnanje je dokaj samoumevno. Vendar se mi zdi, da podjetja ta korak v izboljševanju izdelka pogosto izpustijo ali opravijo neučinkovito. Mnenje o kvaliteti storitve zaradi neuspešnega dialoga z uporabnikom poskusijo nabrati iz generičnega vzorca, ki pa le demografično ustreza profilu njihovega potrošnika. Možne so tudi napačne odločitve zaradi želje po povečanju prodaje s širjenjem ciljne publike, ko namesto komunikacije s svojim trenutnim uporabnikom, podjetja z izdelkom poskušajo ugajati nepreizkušenemu segmentu, hkrati pa zapravijo velik del originalne ciljne publike.
Strinjam se tako s kritiko klasičnega odlaševanja, kot dejstvom, da izumrlo ravno ne bo. Je pa že od zastonjskih telefonskih številk, do URLjev v vogalih plakatov naprej jasno, da tradicionalni enosmerni medij vse bolj in bolj postaja vaba v okolje ki omogoča dolgotrajnejši dialog in merljive rezultate. Drugod so se že popularizirale QR kode, ki uporabnika peljejo na specifičen spletni naslov, in lahko nosijo v sebi ne le informacijo o kampanji, ampak tudi o okvirni lokaciji in mediju oglasa, ki je uporabnika pripeljal v stik s oglaševalcem.
Marketing se seveda najbolj obrestuje oglaševalcu, ta pa izbira agencije po lastnem prepričanju o učinkovitosti. Tako je po mojem mnenju res najbolj pomembno, da se vloge trajnega dialoga s potrošnikom zaveda tudi proizvajalec, agencije pa morajo biti spretne pri iskanju ali odpiranju kanalov, ki takšen dialog omogočajo in spodbujajo.