BBDO // An exclusive affiliate of Ketchum
Sem precej ubrisan na limone. Ljudje s katerimi včasih delim prehranjevalne navade, bodo to nedvomno potrdili. Ne predstavljam si jutra brez limonade (pol limone v pol litra vode), cvrtja brez ekscesnega zalivanja z limono, morske hrane brez limone ali limone kar tako. Doma imamo tudi dve limoni, ki sta iz peškic zrasli do zavidljive višine (jih pa moram ob priložnosti cepiti, da bi obrodile, saj so divje in bodičaste. Mimogrede, če ima kdo cepič za limono, se toplo priporočam). Skratka: LJIMUN RULZ! In temu primerno sem glede limon precej občutljiv in izbirčen (razen v situacijah, ko hudič v sili muhe žre). Namreč miže ločim med dobro in slabo limono, pa naj si bo to na otip ali na »povoh«.
In grem včeraj v tedensko nabavko ter v Sparu nasproti Ljubljanskega Vodovoda med drugim kupim tudi limone. To ne bi bilo prav nič presenetljivega, če se ne bi zgrozil zaradi velikosti limon, ki so bile na voljo. Na spodnji sliki vidite primerjavo mamutske limone (tako velike limone v življenju še nisem videl … in limon sem videl in skonzumiral res veliko) z njeno sortno sestro ter z limono, kakršne bi limone dejansko morale biti. Poleg očitnih razlik v velikosti, je lupina prvih dveh limon (gledano z leve proti desni) groba in prav nič mehka, medtem ko je pri “pravi” limoni (skrajno desno) lupina gladka in mehka.
NOT FOUND: LIMUN 1.jpg
Naslednja slika kaže mamutsko limono v primerjavi z običajno pomarančo (levo od mamutske limone) in v primerjavi z navadno rdečo pomarančo. Škoda, ker doma nisem imel nobenega grejpfruta, ker bi bil »normalen« grejpfrut praktično iste velikosti kot mamutska limona.
NOT FOUND: LIMUN 2.jpg
Seveda pa ljimunadna raziskava ne bi bila ljimunadna raziskava, če bi jo tu končal. Janez je veselo vzel v roke NOŽ in razrezal mamutsko limono. Spodnja slika resda ni blazno kvalitetna (kot tudi ostale niso), je pa dovolj ilustrativna (kot tudi ostale). Tako debele lupine limone tudi še nisem videl … Spljoh! Ja, ja, ja … Igračkali so se z genetiko, tako da lahko ob strojnem obiranju kombajn mirno zapelje čez to limono, pa se ji ne bo čisto nič poznalo … Prej kombajnu. Aja … zraven pa je opazna »prava« limona z lupino kot se šika.
NOT FOUND: LIMUN 3.jpg
Potem je prišlo na vrsto ožemanje. To sem naredil na roko na ožemalniku, na katerem je mamutska limona popokala in razpadla (Okej… Priznam! Nisem bil dovolj konsistenten, zato te fotke ni), »prava« limona pa se je pustila ožeti tako, kot to pritiče pravim limonam. Spodnja slika prikazuje primerjavo dobljenega soka iz obeh limon. V levem kozarcu je sok iz mamutske limone, v desnem od »prave« limone.
NOT FOUND: LIMUN 4.jpg
Čisti limonin sok mamutske limone je svetlejše barve, ob požirku najprej okusa sploh ne da, nakar te po sekundi zategne. Čisti limonin sok »prave« limone pa ima temnejšo barvo, ob požirku okus začutiš takoj, je pa veliko, veliko manj trpek kot sok mamutske limone. Sledila je še degustacija z vodo razredčenih sokov. Ljimunad iz mamutske limone je še vedno kisel da je kaj (Večja kislost limon je predvsem priporočljiva za zalivanje cvrtja, medtem ko za ljimunad ni preveč zaželena). Ljimunad »prave« limone pa je bil aromatičen in prav nič najedljivo kisel.
Fantje kmetovalci, nehajte ga toliko srat z genetiko in pustite limone take, kakršne bi morale biti! Še malo, pa bodo gozdne jagode velike kot navadne jagode, navadne jagode so že velike kot kot jabolka ipd. Še malo (če ne prej pa ko bom v penziji) pa bom poprijel za lopato, se zavihtel na frezo ter jo mahnil biokmetovat (in vlekel evropske pare, ha-ha!).
P.S. Še en velik problem današnjih limon pa je ta, da se redko dobi biolimone (Spar jih včasih ima pa tudi v Merkatorju se jih najde). Če radi delate pečen krompir po tradicionalnem Janezovem receptu (z oljčnim oljem, žajbljem in limonino lupinico) je biolimona ključnega pomena. Zdaj pa nož v roke pa marš krompir lupit!
© 2009 Vse pravice pridržane
Formitas BBDO // An exclusive affiliate of Ketchum
T: 01 430 17 00 F: 01 430 17 05 E: info@formitas.si
Bravo Janez – smrt mumutskim limonam!
Nujno hočem detajliran recept Tvojega pečenega krompirja!
kje pa se da dobit/kupit ta prave limone?
Recept za Janezov klasični krampir v 10 korakih:
1. Olupiš krampir in ga naseckaš (velikost je seveda poljubna, je pa od nje seveda odvisen čas priprave).
2. Kramper natreš s soljo, ga premešaš in pustiš zavitega v kuhinjsko krpo ene 10 minutk.
3. V svoj najljubši protfan naliješ oljčnega olja in vanj čukneš s soljo natrt krampir.
4. Dodaš poljubno število ostružkov biolimonine lupince.
5. Zahajcaš pečico na ene 180, 190, 200 stopinj (to je vprašanje kuharske žilice) in vanjo zadegaš protfan.
6. Na vsakih 10 minutk malo pomešaš krampir, da je čimbolj enakomerno uležan v olju tudi med pečenjem.
7. Po ene pol ure vzameš iz pečice kakšen primer krampirčka in ga probaš. Glede na rezultat pečeš krampir dalje do željene pečenosti.
8. Ko se ti zazdi, da je krampir skoraj dovolj pečen, dodaš žajbelj (količinsko kolikor ti pač sede. Žajblja pa NE dodajaš na začetku, ker ti sicer do konca procesa pečenja krampirja žajbelj dodobra zogleni) in pečico naštelaš na “žar”, oz. na tisto funkcijo, ti krampir zapeče od zgoraj. Seveda po dodajanju žajblja kramper spet dodobra pomešaš.
9. Ko ti je krampir primerno zapečen, si s peko zaključil.
10. Pečen krapir po Janezovo gre super skupaj s kakšno fino solatko.
HA! Dobro vprašanje… Moje sokolje oko še ne loči biološko neoporečnih limon od ostalih. Zato se moram tudi jaz zanašati na napisano deklaracijo ali zagotovilo šipcev.
Kot sem v blogovskem zapisu omenil, pa se da dobiti biolimone tako v Sparu, kot tudi v Merkatorju. So pakirane v rumenih mrežicah in na njih piše, da so bio.
Sem jih pa dobil tudi že na Koseški tržnici…
“kila limuna” dobiva res nove razsežnosti..
Hvala za namig – iskreno povedano Merkatorju ne zaupam najbolj glede sadja/zelenjave, ker je kvaliteta pod vsako razumno mejo.
Sajenje pa zveni zelo zanimivo.
Bravo Janez! Tudi sam sem opazil (pa jasno nisem edini) da je kvaliteta sadja in zelenjave močno padla. Kot si ti že ugotovil, je sadje danes precej drugačno od tistega, ki ga je meni kot mulcu lupil stari ata.
Spomnim se “piškavih” jabolk, z ne tako gladko lupino, ki pa so bila po vonju in okusu fantastična. Danes so (skoraj) vsa jabolka na pogled sicer različna, po okusu pa identična; nekaterim pa očitno dodajo tudi malo citronske kisline.
Tudi pri sadje-zelenjavarjih, za katere je svoj čas veljalo da imajo odlično sadje, je opaziti upad kvalitete (glavno da se prodaja). Večkrat sem že bil razočaran nad obiskom bližnjega “šipca”, katerega paradižnik sicer super izgleda, vendar je brez vsakega okusa. Njegovo čebulo in česen lahko jem tik predno se odpravim v kino, pa ne bom imel zadaha. Grozno.
Ker nisem ravno tak “fan” biohrane, da bi se z avtom vozil po bio trgovinah širom Slovenije, o dobrih lokacijah ne bom govoril. Je pa meni najljubši “šiptar” v Črnučah – pri avtohiši Snoj. Njegova jabolka so iz vseh strani enako lepa (ne tako kot nekateri ki gnilo stran vedno obrnejo navzdol in pazijo kako jih nesejo v vrečko), paradižnik ima okus po paradižniku (večino časa), vonj po česnu pa še kak dan leze iz por… Škoda le, da ne živim več tam :(