Torek, 28. Avgust 2007 - 12:43 - Janez Trontelj

Matr kako zaboli, ko Hollywood uniči zgodbo! Zadnjič sem si ogledal film »Alexander« in ojojoj! Prva stvar ki resno zbode je lepota Jolijeve Angelce, ki igra Sandijevo skrbno mamo Olimpijo. Film prikazuje Aleksovo otroštvo od malega pamža, potem pa dodaja po 8 let. In hec… Ko je Sandi star cca. 25 let, je Olimpija še vedno v cvetu lepote! Nobene starostne gubice, oprsje pa se še vedno drži strumno da je kaj. Ja, ja, ja… Sej je Angelca fejst baba, samo to še ne opraviči obupnega castinga… Angelca je namreč samo eno leto starejša od Farrellovega Collina, ki je igral Aleksandra.

Navdušenci nad zgodovino vedo, da je bil Sandi zelo navezan na svojega konja… Legenda govori o divjem vrancu, ki ga je Sandi kot mulc edini bil sposoben ukrotiti in tako se je med njima spletlo silno prijateljstvo. Konju Sandi v filmu da ime »Persias« oz. nekaj podobnega, saj ga nisem zastopil, ker je imel cegel v ustih! Konju pa je bilo v resnici ime »Bukefal«… Ampak očitno je to ime prezahtevno za izgovorjavo povprečnega Američana... »What's the horseses name??? Buick fail???? Buick can't fail!!! No American car fails!!!! Damn liberals!!!«

Okej… zdaj pa glavni lapsuz: filmska zgodba je gladko preskočila Aleksandrovo »razvozlavanje« Gordijskega vozla! HALO???? Legenda o Gordijskem vozlu je sicer kar dolga, zato le na kratko: Ko je Gordij ostal brez vladarja, je svetišče svetovalo naj kralj postane prvi, ki prestopi mestna vrata na vozu, ki ga vlečejo voli. Tako je kralj postal Midas, gordijski vozel pa je bil zavozljan na vozu. Gordij se nahaja v Frigiji in je bil dolga leta pod perzijsko oblastjo, zato je legenda pravila, da bo človek, ki bo razvozljal Gordijski vozel, zavzel Perzijo (oz. rešil Gordij izpod perzijskega jarma). Uletevši Sandi, razsekavši Gordijski vozel, zavzevši Perzijo!

To, da je Aleks »razvozljal« vozel so interpretirali kot »znak«, kot »znamenje« in tako je Aleks dobil božji blagoslov za svoj osvajalski pohod na vzhod. Torej filmski kiks je tako hud, kot bi npr. posneli film o Ojdipu, v katerem pa bi izpustili to, da je Ojdip štihnil lastnega fotra! Ali pa da bi snemali film o Sizifu brez kamna!

In ja… Celotna dramaturgija filma je obupna! Večina filma je kombinacija neumornega klanja in Sandijevih motivacijskih monologov. Prav res… Sandi je predstavljen kot Smiljan Mori antičnega sveta! In kaj je vsebina monologov? V bistvu gre za legitimacijo trenutne ameriške politike… Mirno bi lahko take govore bral tudi moj dobri prijatelj George Bush v Iraku…

So se pa v filmu elegantno ognili tudi homoseksualnim odnosom (ki so jih antični Grki še kar radi prakticirali). Tako kot v filmu Troja… Matr vola… Ahil in Patroklos sta bila vendar ljubimca (tako kot se je za špartanske soldate v tistem času spodobilo, saj je njihova vojska temeljila na parih, ki so si delili še vse kaj več kot le vojaške obroke… Valjda so imeli dečkoti v bitki motivacijo pokrivati hrbet svojemu loverju), zato pa tudi je Ahil tako ponorel in fental Hektorja!!! Toda v filmu Troja so Ahila uvedli v zgodbo tako, da se junak zbudi v objemu dveh lepotičk… Češ… Ne, ne, ne… Ahil pa že ni bil teta. No in prav tako je imel tudi Sandi fanta po imenu Hefajstion (bil je tudi njegov bojni kolega), toda njun odnos je v filmu obdelan seveda strogo platonsko. Buh ne daj, da bi razburili ameriške puritančke…

Suma sumarum: Če vas zanima zgodba Aleksandra Velikega, si raje preberite 3 knjigice od pisatelja Valeria Massima Manfredija, ki jih je moč dobiti pri Mladinski knjigi!